Prvi korak

Vsak začetek je težak.

Vsak mojster je bil enkrat začetnik.

Od začetnika do mojstra je dolga pot.

Vsaka dolga pot se začne s preprostim prvim korakom.

To je moj prvi korak.

Odkar sem introspekcijo in odkrivanje svoje notranje pokrajine začel jemati bolj resno, sem dobil ogromen uvid v svojo preteklost, svojo sedanjost in najverjetneje svojo prihodnost, če bi še vedno deloval po ustaljenih programiranih/naučenih vzorcih. Če pogledam nazaj, sem skozi življenje hodil z zaprtimi očmi. A sedaj sem spregledal, in to kar vidim so tudi drugi ljudje, ki po svetu hodijo brez da bi zares gledali. Prispodoba o Platonovi votlini je primerljiva.

Spletno mesto sem ustvaril z namenom delitve informacij in metod, katere so pomagale meni v upanju, da bodo pomagale tudi drugim moškimi. Kolikor mi je znano, v slovenskem virtualnem prostoru primanjkuje strani s podobno tematiko. Več ali manj se vse vrtijo o istih zadevah: spolnost na tisoč in en način, hitri avti, tehnološke novotarije, nasveti za izklesano telo, itd. Vse to so reči za plavalce v plitvini, jaz pa se že od nekdaj raje potopim v globino in odkrivam stvari, ki so marsikomu skrite ali pa se o njih nerado govori.

Navzlic splošnemu mnenju imamo tudi moški čustva. Nismo roboti in še tak na videz “pravi moški” bo nekoč doživel zlom v takšni ali drugačni obliki. Če si ne bo priznal da občuti strah, sramoto, nemoč,… ga bo to slej ko prej pokopalo. Duhovno, duševno in eventuelno tudi fizično.

V današnji družbi je edino sprejemljivo čustvo, ki ga moški lahko brez pomisleka izkazuje, jeza. Jezo smo nekako kolektivno pripisali moškemu izkazovanju dominantnosti in moči. A v večini primerov je jeza prikriti krik na pomoč, najmočnejše od vseh čustev, ki se ne morejo/ nočejo izraziti zaradi razmišljanja na način: “Kaj si bo moja mislila če se ji zaupam da sem žalosten zaradi X , kaj si bodo fantje mislili če jim zaupam da me je strah prihodnosti če ne bom mogel skrbeti za svojo družino – raje bom  tiho in vse to po moško zadržal zase.”

Zaradi tega strahu, ki se prelevi v jezo, ki se prelevi v sovraštvo, nastane trpljenje kot je modro dejal mojster Yoda. Nevidno trpljenje pod masko “vredu sem.”

Iz tega potem nastanejo razne bergle in opornice, ki nam pomagajo, da lažje živimo s svojim trpljenjem, še raje pa vidimo da ga vsaj trenutno pozabimo. Alkohol, droge, pretirana delovna vnema ali pretirana lenoba, zunajzakonske afere ali splošna obsedenost s spolnostjo, iskanje utehe v prekomernem hranjenju,… vse to je samo beg pred najbolj odgovorno osebo za takšno stanje – beg pred samim sabo.

Spletno mesto nudi oporo in informacije za moške, ki se prepoznajo v zgornjem zapisu, želijo zadevo sanirati ter tako postali boljši. Boljši možje, boljši očetje, boljši prijatelji, boljši državljani,…. boljši moški.

Gotovo se bo našel nekdo, ki se mu bo koncept spletne strani zdel smešen in vsebina brezvezna. To ni pomembno. Neglede na vse, kar človek ustvari, se namreč vedno najdejo negativneži. Konstruktivne kritike so zaželjene ter potrebne za nadaljno rast, kritike brez repa in glave ter iz zgolj objektivnih razlogov pa več povedo o kritiku kot o vsebini.

Nisem strokovnjak in ne vem vseh odgovorov. Kdor trdi, da ima vse odgovore, vam laže. Če pa bo vsebina pomagala samo enemu človeku da vsaj začne razmišljati o določenih zadevah, bo moj namen dosežen.

Toliko v tem prvem ključnem koraku – nadaljna hoja naprej sledi kmalu.

Matej